| Author |
 Topic  |
|
Lidija
...
2627 Posts
|
 Posted - January 25 2007 : 03:40:41
|
…dobro mozi nema da bidi iljada ama nekolku mozi ke bidat. Se sekavate site na knigata mozi ama so ke ni e sega koga go imame google i mnogu drugi izvori.
Ako sakate da me druzite na ova tema, prasanje od koja i da bila sfera za so i da bilo, so ke vi tekne da si napisite ovde i se razbira najsuper ke bidi ako si pobarate i odgovor taka da mozi nie drugite so neznajme da naucime nesto. Jas pocnuvam i koj znaj po mnogu vreme ako uste ne/me ima mozi i do iljada ke stigni :)
START
1. ZOSTO letat pticite vo V-formacija?
- Edna teorija, ptici so letat vo ova formacija dobivaat aerodinamicki efekti od svoite ptici-komsii sto pridonesva da so pomalku energija stignat podaleku otkolku koga bi letale sami. Pticata sto e pozadi koristi od cirkulacijata na vozduhot sto ja sozdava pticata napred.
Deka e bas V-formacija, taka na podednakov nacin se deli silata pomegu pticite. (Ami prvata ptica???) Na nekoj nacin dosta dlabok za mene ova slika:
mozi da pokazi deka i toj so vodi dobiva isto prednosti ko drugite...jas prasalnik. Iako na treto mesto najdov sepak deka poke energija trosi toj so vodi i kaj dosta vidovi na ptici se menva vodacot na izvesni periodi pri letanjeto.
Zosto nikoj ne leta na sredina mozi da bidi to deka pticite ne tolerirat nekoj da trosi pomalku energija od drugite. Ama ponekogas mozi da se vidi deka povredeni ptici letat na sredina od V-formacijata. Posle ima drugi teorii okolu ova, socijalni pricini i da imat dobar vidik i nadzor nad drugite vo grupata. So e tocno ne gospod ama tie si znat :)
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - January 26 2007 : 12:46:12
|
Posle gledanje na filmot "Troja" pred dosta vreme i vrakanje nazad vo "Iljadata" i "Odisej", edno prasanje ostana:
2. ZOSTO pocna vojnata vo Troja? Mislam malku ponazad od grabenjeto na Helena ili mozi Elena na nasi!?
- Bogojte bile pokanati na svadbata na Peleus i Thetis (izvinete na angliski iminjata ke odat zosto neznam kako gi vikame nie), roditelite na Ahil, ne bila pokanetea Eris, na moderen nacin receno bozicata na konfliktite. Za da im se odmazdi, Eris frlila jabolka na koe sto stoelo za najubavata. Bozicite Hera, Atina i Afrodite pocnale odma da se karat na koj od niv im pripaga jabolkoto i odlucile princot Paris od Troja da odluci. I trite se obidoa na nekoj nacin da go potkupat, Hera so politcka sila i kontrola nad cela Azija, Atina uspeh vo vojna, a Afrodite so najubavata zena na svetot Helena, zena na Menelaos od Sparta i ponatamu znajme Brad Pitt :)
...aj uste ova
3. ZOSTO Ahilovata peta?
- Edna verzija, majka mu Thetis sakala da go napraj besmrten i go potopila vo rekata Styx ama go drzela za peta i drugoto isto taka e Brad Pitt :)
p.s Sigurno gi imate citano ovie knigite ama jas taka ostanav za edna rabota so ke bese to druzenje imale ovie figurite sekoj so sekoj, i "Iljada i edna nok" isto, oset da se nemalo :) |
|
report to moderator
|
 |
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - January 27 2007 : 14:47:37
|
Denesno inspirirana :)
4. ZOSTO depresija?
- Nadvoresni faktori ni se na poketo poznati mozi, tuku mene za vnatresnie me interesirase, so se slucva vo mozokot. I ko sekogas ko ke bara odgovor coek ima poke tezi. Taka nerecenite mozocnite signalni supstancii izleguvat od balansa. Ovie supstancii prenesuvat impulsi pomegu nervnite kletki. Najvaznite supstancii se serotonin, dopamin i noradrenalin. Tie imaat kontrola na nasiot emocionalen zivot, misli, son, apetit i seksualitet. Noradrenalin, vlijae na to kolku sme odmoreni i budni, isto taka na custva kako strav, iritacija, i otcenuvanje kolku energija imame za upotreba. Pokraj to vlijae i na nasata memorija i misli. Serotonin, vlijae na custvoto za strav, apetit, seksualnost i agresivitet i kolku impulsiven coek e. Dopamin, custvata povrzano so zadovolstvo, zelbi.
Druga teorija, poremetuvanje na hormonskiot sistem koj sto go kontrolira nacinot na koj sto teloto reagira na stres. Rezultati pokazuvat deka luge koi se depresivni imat visoko nivo na kortisol i drugi stres hormoni vo krvta. Mekanizmite na organizmot da zapocne i zavrsi edna stresreakcija ne funkcionirat ko so treba.
p.s Sigurno ima ovde nekoj profesionalec i na ova pole, ako imate popravki ili dodavanje mora da poprajte i dodajte :) |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - February 02 2007 : 11:18:58
|
5. ZOSTO zejme, pred se zosto zeenjeto na nekoj nacin e "zarazno"? (mozi se veli ova na literaturen nacin zeeme....)
- I za ova ko za mnogu raboti poke teorii ima, to so najcesto coek mozi da najdi deka nivoto na kislorod ni se namalva i preku zeenje gi polnime belite drobovi so kislorod i poke krv vo srceto i na toj nacin probvame da se se drzime trezni, budni.
Za to deka e zarazno, naucnici tvrdat deka to e taka i deka e nesto programirano kaj nas. Koga gledame deka nekoj zee, vlijae to na nekoj refleks kaj nas.
Zeenjeto e spored nekoi naucnici socijalen fenomen. Se tvrdi deka doaga od vreme koga nasite predci ziveele vo grupi i zeenjeto bil nacin na komunikacija, da si dadat signali kolku se odmorni i spremni, isto taka pomagalo za da si gi adaptirat svoite vremnija za odmor i na takov nacin postignat podobra efektivnost. "Zaraznoto" zeenje se smeta deka e rezultat od evolucija, instinkt. Spontano zeenje e vrodeno, ne e nesto sto se uci. |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - February 09 2007 : 15:52:24
|
6. ZOSTO eho?
- Da pocnam od pocetok, sto e zvuk? Sekoj izvor na zvuk e izvor na vibracii, koi se dvizat napred nazad vo nekoe branovidna forma (zvucnkiot vibrerar koga zvukot izlegva od nego). Togas se sozdavat zvucni branoj koi se dvizat niz vozduhot, vo vozduhot ima molekuli koi se potturnuvat izmegu sebe i zvukot se dvizi napred i sozdava branoj. Zvuk mozi da se dvizi niz sekakvi materijali koi imat molekuli koi sto mozat da vibrirat. Najbrzo odi kaj tvrdite materijali, zosto tamu molekulite se najgusti. Vo vselenata nema molekuli, vakum, zato tamu se upotrebvat radiobranoj.
E sega eho, koga zvukuot, zvucnite branoj patuvat niz vozduhot mozi da dojdi do nekoja precka i togas se odbiva zvukot ili nazad ili vo tret pravec. Koga go slusame zvukot sto se odbil nazad togas e eho. Site materijali ne odbivat zvuk tuku go fakat zvukot, jaki, mazni, i gusti materijali sekogas go odbivat zvukot, drugite ne i zato ne se sozdava eho od niv.
Vo edna prazna soba se sozdava lesno eho, no ako sobata e so mebel togas ne zosto branovite udirat poke pati i se odbivat i jacinata im se namaluva. |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - February 16 2007 : 15:15:52
|
Zosto denes sedev vo eden voz odnopaku :) i epten mi se losese, zato:
7. Zosto ni se losi koga patuvame?
- Se sozdava zosto vo mozokot doaga do konflikt koga pocnuva ta tolkuva nekoj raboti.
Mozokot gi sporedva sekogas signalite koi idat od organot za balansa, koj se naoga vo vnatresnoto uvo so edna ocekuvana slika, kako treba nestoto da bidi, izgleda. Ta slika se zema od edna arhiva kade so se zacuvani poznati semi kako edno dvizenje treba da bidi. Kako treba da izgleda ko ke se vozis so tocak, igras, sedis vo brod koj se nisa...Koga ovie slikite ne se sovpagaat togas koga na primer coek cita vesnik i se vozi vo kola, to so go gledame kazva edno nesto, a to so organot za balansa go kazva e drugo nesto. Togas doaga do konflikt vo mozokot i se buni mozokot na nacin so nadrazvnuva drugi delovi od mozokot i teloto. Tie drugi delovi se: centarot so ne drzi trezni i budni, centarot za losenje i delovite so gi kontrolirat crevata i stomakot. I ostanatoto e history :)
|
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - March 03 2007 : 12:47:22
|
8. Zosto ova --> 
...polarna svetlina ako taka se vika ili ako si kazime razbirlivo Aurora Borealis :)
- Nadvor vo vselenata se dvizat brzi cestici nareceni plazma(?) koi se polni so energija. Polarnata svetlina se sozdava togas koga ovie cestici vlegvat vo atmosferata i se sudirat so atomite i molekulite.
Cesticite so ja sozdavat polaranta svetlina idat od jonosferata, i imat golema brzina koja ja dobivat od energijata sto soncevite vetrovi im ja davat. Cesticite se fakat vo zemjinoto magnetsko pole i se nasocuvat kon polovite na zemjata.
E sega koga cesticite se sudirat so atomite od atmosferata, atomot prezema del od energijata na cestickata. Posle prodolzuva cestickata da se dvizi, no so pomala brzina sega i za brzo se sudira so tret atom.
Atomot sto prezede del od energijata na vselenskata cesticka ima sega malku otpoke energija i zatoa ispusta eden del od nea i na toj nacin sozdava svetlina. To vazi i za sledniot i sledniot i... atom. Koga cesticata odi se podolu i podolu vo atmosferata, se sudira se pocesto i pocesto so atomite, zosto tamu e pogusto so atomi. Posle nekolku sudari zastanva cesticata i toa e najcesto nekade okolu 100 km od zemjata.
Interesno ne :)
Uste ova malku zaklucok od to pogore, uslovi za da na edna planeta se sozdade polarna svetlina:
1. Mora da ima atmosfera.
2. Mora da ima cestici, polni so energija.
3. Mora da ima nesto so ke gi nasoci ovie cestici kon zemjata, magentsko pole.
4. Izvor na energija, sonceto.
5. Mora da ima nesto so ke ja prenesi energijata od sonceto vo cesticite, soncevite vetrovi. |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - March 11 2007 : 09:47:48
|
Edno mnogu naucno prasanje :))) aktuelno stanva taka na pocetokot na maj negde :)
9. Zosto Izrael se natprevaruva vo Evrovizija?
- Evrovizijata ne e eden natprevar za evropskite zemji, tuku za zemji clenki na EBU(European Broadcasting Union) organizacijata. Clenovi na ova organizacija, pokraj zemjite od Evropa, se megu drugite Izrael, Maroko, Jordan, Liban, Tunis, Alzir. Ovie zemji mozat da ucestvuvat na Evrovizija, no samo Izrael i Maroko imat ucestvuvano.
Iscrpno ne :) |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - March 30 2007 : 09:39:05
|
10. Zosto plima & oseka?
- Vo relacijata :) pomegu mesecinata i zemjata postojat dve sili, gravitacijata i silata na centrifugata(?), koja se sozdava kako posledica od rotacija na zemjata. Ovie sili se sprotivni, rabotat edna protiv druga. Silata sto e rezultat od ovie dve sili, e tokmu silata koja vlijae na prilivot i odlivot na vodata.
Taa strana koja sto e svrtena kon mesecinata, e gravitacijata koja vlijae na vodata. Na toa mesto kade sto rastojanieto do mesecinata e najkratko se sozdava eden visok kup na voda, koj postepeno se namaluva. Toa poradi toa sto gravitacijata se namaluva i silata na centrifugata se zgolemuva i prezema.
Na drugata strana, sprotivnata e sprotivno :), na toa mesto koe sto e najdaleku od mesecinata se sozdava isto taka eden kup na voda, vodata se sobira i nivoto rasti. No ovde silata koja e pozadi ova e silata na centrifugata, gravitacijata e tuka slaba. Pomegu ovie dva kupa na voda :) ovie dve sili se oddzemat edna so druga i tamu nema krevanje na nivoto na vodata.
Pokraj mesecinata i sonceto ima efket kon nivoto na vodata, i tuka vazat istite dve sili i se e isto kako vo relacijata so mesecinata so razlika deka, gravitacijata od sonceto e 180 pati pojaka od taa na mesecinata, poradi goleminata. No poradi golemata dalecina, gravitacijata od sonceto e duri polovina od taa na mesecinata. Taka tie kupovi sto se sozdavat kako rezulatat na vlijanieto od sonceto se dosta pomali od tie prethodnite, pomegu mesecinata i zemjata.
Zaednickoto vlijanie od sonceto i mesecinata i go zajakunva i go namaluva efektot so priliovt, odlivot.
• Koga zemjata, sonceto i mesecinata se vo ista linija, se zajakunva gravitacijata, gravitacijata na mesecinata odi zaedno so taa na sonceto, no vo isto vreme se zajaknuva i silata na centrifugata. Togas doaga do golem priliv.
• Koga zemjata, sonceto i mesecinata se pod prav agol, togas vlijaat sprotivno gravitaciite na mesecinata i sonceto, sto sozdava samo mal priliv.
....ah se umoriv :) i videte do 10 stignav jupiiiiiiiiiiiiiiiii uste 990 jupiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!! :) |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - March 31 2007 : 02:18:35
|
Aj pak vo slicen pravec ko vcera:
11. Zosto se dvizi mesecinata se podaleku od zemjata?
- Rastojanieto do mesecinata se zgolemva so 3 cm sekoja godina. Mesecinata rotira okolu zemjata za 27 denonokia i zemjata rotira okolu sonceto eden krug za edna godina. I plus zemjata okolu svojata oska za 24 sati i plus mesecinata okolu svojata oska rotira tolku kolku so rotira okolu zemjata, otprilika 27 denonokia.
Kako so e spomnato pogore, rotiranjeto na mesecinata vlijae na zemjata, pred se priliv/odliv na vodata. I sonceto ima tuka nekoe vlijanie, no najakoto e od mesecinata. E sega ko gravitacijata sozdava priliv/odliv, se koci malku rotacijata na zemjata okolu nejzinata oska. Naseto denonokie se prodolzva togas za 0,002 sekundi na sekoi 100 godini.
No ne e samo zemjata, tuku seto ova vlijae i na mesecinata. Koga mesecinta ja koci rotacijata na zemjata, mora eden del od energijata sto zemjata ja gubi da odi nekade. Eden del od ovaa energija se pretvora vo toplina, no drugiot del se koristi da ja zgolemi dalecinata do mesecinata. Seta rotacija, mesecina, zemja e konstantana, se dodeka ne dojdi nekoja sila od nadvor. Namaluvanjeto na rotacijata na zemjata se izramnuva na toj nacin sto mesecinata kruzi sega od pogolema dalecina. Taka da totalno sumirano i pokraj to sto zemjata gubi del od svojata energija od rotacijata, sepak ako ja soberis energijata od rotacijata na zemjata so taa na mesecenita (na pogolemo rastojanie) ke bidi ista ko taa pred kocenjeto na zemjata.
Merenja pokazuvat deka mesecinata se oddalecuva otprilika so 3,2 cm sekoja godina. No ova ne e apsolutno zatoa sto mesecinata ne rotira vo krug okolu zemjata tuku rastojanieto odi se od 364 000 km do 406 700 km. |
|
report to moderator
|
|
|
|
sisi
Madam Ta Prequ
7061 Posts
|
Posted - March 31 2007 : 08:15:15
|
Лиде, секоја чест. Ти само продолжи така, а јас ќе продолжам да си ги собирам твоите постови, па ќе направиме ВМ-книга на крај!
Инаку, што се однесува до месечината: Има ли начин, некој да ја забрза, па да се носи у вражју матер више. што проблеми прави, тоа е невидено?:) |
The real art of conversation is not only to say the right thing at the right time, but also to leave unsaid the wrong thing at the tempting moment.
|
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - April 05 2007 : 05:55:19
|
Malku sprotivno na edno default prasanje i mislam deka ova so sledi e potocno, ne zosto se crni/temni tuku --> 12. Zosto sme beli/svetli?
- Ultravioletovoto zracenje pravi da nie dobivame boja na kozata. Lugeto mozat da se zasitat od to ako imat poveke kolicini od temna boja, pigment, na gorniot sloj od kozata. Lugeto koi ziveat vo posvetli podracja se zatoa potemni. Pigmentot se naoaga najcesto vo gornata, mrtva, kozna struktura i go sobira ultravioletovoto zracenje. Na takov nacin ne stiga zracenjeto do zivite kozni kletki koi se naogaat podlaboko i taka se zastituvat tie kletki.
Kako sto se smeta, covekot doaga od Afrika, od tropska klima. Zato site luge na pocetok bea crni. Koga lugeto pocnaa da se selat, ponasever go izgubija svojot pigment. Kade sonceto pomalku go ima treba pomalo nivo od pigment t.e pomala zastita od ultravioletovo zracenje.
E sega ova poslednoto e prasanje za sebe, zosto se namali pigmentot, koga lugeto pocnaa da se preselvat? Eden odgovor mozi da bidi toj pogore navedeniot. Drug odgovor mozi da bidi vitaminot D.
Vitamin D mora da ima za da mozi da opstanime. Vitaminot D se preobrzva vo hormon koj e vazen za primanje na kalciumot. Kalcium e potreben za nasite koski. Nie primame vitamin D preku ishrana, no vitamin D mozi da se sozdade i bez ishrana, i toa na gorniot sloj kozni kletki i so pomos na sonceva svetlina. Kaj svetlite luge, koi primat pomalku soncevo zracenje, vo pomali dozi, poveke od svetlinata stignuva do podolniot sloj na kozni kletki. Tie ne se tolku zastiteni kako kaj temnite luge, i od druga strana nema potreba za tolkava zastita. Na ovoj nacin koga poveke svetlina dopira do zivite kozni kletki vo dolniot sloj togas se sozdava poveke D vitamin.
Koga potemni luge se preselvat severno, kade sto sonceto go ima vo pomala doza, poveketo imaa nedostatok na D vitamin. Taka da bidis svetol vo mesta so pomalo zracenje e pozitivno. Deka nie sme/postanvame beli mozi ednostavno da se gleda kako nasa adaptacija, koja go namaluva rizikot, nedostig na vitamini. Negativno deka polesno i poveke ni steti soncevoto zracenje. |
|
report to moderator
|
|
|
|
dejan
Никола Карев
5461 Posts
|
Posted - April 05 2007 : 09:29:59
|
| Fala Lidija, poveke nauchiv od tebe sprema moite profesori;) |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - April 08 2007 : 13:33:17
|
13. Zosto deja vu?
- Francuski izraz so znaci "veke videno". Teorii ima nekolku, no nitu edna dokazana. Prvpat ovoj fenomen se opisa vo 1800.
* Freud tvrdel deka deja vu nastanuva koga coek se sekava na nekoja fantazija.
* Drugi tvrdat deka deja vu e znak koga covek ima los kontakt so realnosta.
* Treti, deka covek naoga mnogu slicnosti pomegi segasnata i nekogas porano zapamtena situacija.
* Holandskiot psihijatar Herman Sno tvrdel deka memorijata se zacuvuva kako hologram. Sekoj del od ovoj hologram sodrzi informacija koja e potrebna za da se sozdadi celata slika. Kolku pomali se ovie dela od hologramot tolku ponejasna e slikata. Deja vu vo ovoj slucaj se sozdava koga eden detalj vo aktuelnata situcija se sovpaga so dr del koj pripaga na nekoja druga slika od porano. Edna nejasna slika od minati iskustva se mesa so segasnata situacija. Nesto sto mozi ja poddrzuva ovaa teroija e deka covek dozivuva deja vu koga ne e koncetriran ili umoren ili pak bolen.
Drugi teorii ima so minati zivoti i astralni raboti ama tie ne se tolku interesni. Pointeresni se ovie so mozokot.
* Deka memorijata si igra igracki so nas :) edna slucka ne se registrira vo kratkata memorija (ako se vika taka na nasi?) tuku skoka direktno do trajniot del.
* Ili pak deka mozokot ne mozi da stigni so site slucuvanje okolu nas i da registrira se na vreme. Taka da posle koga mozokot ke ne stigni se oseka kako covek da go pominal to veke ednas.
*** A ako sme del od Matrix ko na filmot, e tamu se sozdavase deja vu zato sto nekoj smenavase nesto vo kompjuterskiot sistem. I ova e interesna teorija, ne?! :))) |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - April 12 2007 : 13:21:51
|
14. Zosto e neboto plavo, a na izgrejsonce, zajdisonce crvenikavo?
- Svetlinata e energija koja patuva vo forma na branovi. Bran sozdaden od elktro-magnetski polinja koi vibriraat. Elektro-magnetskite branovi patuvat niz vselenata so brzina od 299 792 km/s, brzinata na svetlinata.
Svetlinata od sonceto se sostoi od kombinacina na poveke boi, boite na vinozitoto. Sekoja boja si ima svoja branova dolzina i fekvencija. Violetovata ima najkratka branova dolzina, sto znaci najmnogu energija i najgolema frekvencija. Crvenata ima najdolga branova dolzina.
Svetlinata patuva niz vselenata vo prava linija se dodeka nesto izlezi na patot. Koga svetlinata navleguva vo nasata atmosfera taa prodlzuva da se dvizi pravo se dodeka ne udira vo nekoja cestica ili molekul. Togas sto se slucuva so svetlinata zavisi od branovata dolzina i goleminata na to vo ko udira. Koga svetlinata udira na pogolemi cestici, se reflektira, se odbiva vo razlicni pravci. Ova vazi za site boi od svetlinata. Od druga strana koga svetlinata ke udri vo pomali cestici, na primer eden molekul od gas, svetlinata mozi da se abosribira. Posle izvesno vreme molekulot ja ispusta svetlinata vo razlicni pravci. Bojata so se ispusta e ista so taa sto bese abosorbirana. No vo ovoj slucaj razlicnite boi reagirat razlicno. Site boi mozat da bidat absorbirani, no kolku pogolema frekvencija, plavata boja na primer, tolku poke se absorbira vo molekulot, otkolku crvenata koja e so pomala frekvencija. Ovoj proces se vika Rayleigh scattering.
E sega plavo nebo...koga svetlinata patuva niz nasata atmosfera, poveketo boi so pogolema branova dolzina, crvena, portokolaova i zolta, pominuvat zaminuvat i mnogu malku od ovoj del od svetlinata e pod vlijanie na atmosferata. Zatoa pa boite so pomala branova dolzina kako plavata se abosorbirat vo molekulite, koi posle ja sirat ovaa boja nasekade i zatoa kade i da se svtime segde e plavo. Ako ja nemavme atmosferata neboto ke ni bese temno i crno, onaka kako sto e navecer.
Zajdisonce pak, e togas mora svetlinata da patuva podolg pat i pred se niz poke atmosfera da pomini. Se poveke od boite se reflektirat i sirat. Plavite i zelenite boi uste poveke se prosiruvat, samo branovite so pogolema dolzina stigaat do nasite oci, crvena na primer i VOILA romantika :)
|
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - May 03 2007 : 05:06:20
|
15. Zosto izumrea dinosaurusite?
- Najdominantnata teorija e deka ogromen asteroid ili kometa se sudri so zemjata pred okolu 65 miljoni godini. Eksplozijata bi bila otprilika okolu 7 miljardi bobmi ko tie sto bea frleni vo Hirosima i se sozdadoa pozari niz cela zemja. Prasinata i sagite od eksplozijata ja blokiraa soncevata svetlina nekolku meseci, a mozi i godini i se sozadade nuklearna zima. Posledicite, fotosintezata prestana kaj florata, sto rezultirase da ekosistemot totatlno otide vo kolaps. Tie zivotni so ne umrea od glad, umera od stud. Ovaa teorija se poddrzuva od geoloskite istrazuvanja megu Cretaceous (neznam na nasi) period i Tertiary (isto taka neznam na nasi) period. Ovoj bese slojot na zemjinata povrsina koga katatrofata se sluci i na ovoj sloj ima ostatoci od iridium, nesto so cesto se naoga vo meteoriti. Nekoi duri go imat opredeleno mestoto na udarot, tragi od ogromen krater na poluostrovot Yuacatan vo Meksiko, Chicxulub kraterot koj ima dijameter od 300 km.
Pokraj ovaa teorija, ogromen vulkan na indiskiot poluostrov, poveke sudari so meteori, povlekuvanje na nivoto na vodata, kosmicko zracenje od edna supenova.
Isto se smeta deka toa sto padna vo Meksiko bese samo eden del od nekoe uste pogolemo telo i deka drugi delovi se sudria vo isto vreme, slicen krater e pronajden vo indiskite vodi, tri pati pogolem nego toj vo Meksiko i od isto vreme, 65 miljoni godini nazad.
Treti duri gledat i nekakva vrska megu kraterot vo Meksiko i vulkanot vo Indija. Posle udarot vo Meksiko ogromni branovi se sozdadoa i niz zemjinata topka izlegoa bas na drugata strana. Drugata strana e centralna Indija i toa bi bilo posledica za vulkankot.
Dinosaurusite se samo eden mal del od seto sto iscezna vo toj period. Okolu 65-70% od site grupi na zivotni isceznaa, a koj pogolemite vidovi na zivotni nad 25 kila okoli 90% isceznaa. Ist efekt imase i na voda i zemja iako ovoj period spored naucnicite ne se ni smeta kako najgolemiot period na vakvo totalno unistuvanje.
|
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - May 10 2007 : 12:18:51
|
Jas najdov eden najubav vesnik, svedski, se vika "Illustrerad Vetenskap" i sega ke ima mnogu zosto-zatoa od tamu. Mozi ne ke mozat site prasanja so zosto da se pocnat ama ke improviziram. Improvizacija numero uno,
16. Zosto Pangea Ultima ili  ?
- Zemjata nema da izgleda ko sto izgleda denes. Pred 200 miljoni godini site kontinenti bea sobrani vo eden kontinent, Pangea. Za 250 miljoni godini Sredozmenoto more i Atlanskiot okean ke gi nema i Avstralija i Antarktik ke se spojat so drugite kontinenti pak se vo eden kontinent.
Ova e rezultat koj e dobien od GPS merenja. Pricina deka kontinetite se dvizat e toa sto tie "plovat" nad more od lava. Jaki strui vo lavata i jakata gravitacija gi trga kontinentite taka da tie posle eden period od mnogu miljoni godini ke se pomestat po povrsinata na zemjata i ke sozdadat nova svetska karta.
Merenjata pokazuvat deka Afrika posle 50 miljoni godini ke odi na sever i ke dojdi na toa mesto na koe se naoga Evropa denes. Na toj pat Sredozmenoto more ke se zameni so planini. Avstralija ke odi nakaj Azija i se sudri so nea. Za 150 miljoni godini Antarktis ke se namesti pomegu Madagaskar i Indonezija. I na kraj site vo edno koe sega zasega se vika Pangea Ultima. |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - June 03 2007 : 09:35:09
|
17. Zosto skokotkanje, zosto samite nemozime da se skokotkame i taka natamu?
- Pricina zosto nekoi od nas se skokotlivi e zatoa sto osetlivi nervi, nivnite kraevi se naogat dosta blisku povrsina odma pod kozata. Deka nemozime samite da se skokotkame e zatoa sto mozokot e spremen i znae sto sleduva. Deka nekoi se poskokotlivi, nekoi pomalku, pricinata e deka na nekoi mozokot e popriemliv (!?) na ovoj tip. Dali moze covek da se nauci da ne reagira na skokotkanje, nema nekoi rezultati koi go pokazuvaat toa, no covek mozi do izvesno nivo da go kontrolira/spremi mozokot sto da ocekuva.
18. Zosto se menuva glasot i stanuva piskav ko ke vdisis helium?
- Zvuk se sostoi od branovidni dvizenja. Heliumot e pogust od vozduhot, rastojanite pomegu molekulte pokratko. Poradi toa zvucnite branovi udiraat i se odbivaat se pocesto od molekulite i na takov nacin se dvizat pobrzo vo helium nego vo vozduh. Koga zvukot se dvizi pobrzo branovata dolzina e pokratka i nivoto na tonot stanuva povisok. |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - June 10 2007 : 13:46:34
|
19. Zosto e zemjata podelena na vremenski zoni?
- Zemjata e podelena na 24 zoni so svoe lokalno merenje na vremeto. Vo edna zona e vremeto isto nezavisno kakva polozba ima sonceto. Za prvpat pretstaveno vo 1876 godina od kanadskiot inzinjer Sandford Flemming, no trebase da pomini dosta vreme dodeka ovoj sistem bese prifaten nasekade. 1929 poveketo pogolemite zemji go prifatija.
Spored prirodnoto merenje satot e 12 koga sonceto se naoga najvisoko na neboto. No ovoj nacin se pokaza dosta problematicen za upotreba vo novoto industrisko opsestvo, kaj sto zeleznickite linii se prostiraat niz poveke meridiani. Bese vazno da se znae koga vozot pristignuva i zatoa imase potreba od zaednicki nacin na merenje na vremeto otkolku lokalni ”soncevi” vreminja. Od druga strana ne bese prakticno so samo edna vremenska zona za edno golemo geografsko podracje kako na primer SAD, zatoa sto oficijalnoto merenje na vremeto ne treba da se razlikuva, barem ne so mnogu, od lokalno ”soncevo” merenje na vremeto.
Principot e deka na sekoj 15 meridian/stepen vremeto se promenuva so eden saat, no sepak vo predvid idat geografski i i politicki isklucoci. Kako primer Kina ima samo edna vremenska zona iako nejzinata povrsina i pozicija opfaka skoro pet vremnski zoni. Nesto sto Kina imase i bese podelena se do kineskata revolucija 1949 godina.
Rusija e zemjata so najmnogu zoni, deset. Pocetna zona e taa vo Velika Britanija, Greenwich. |
|
report to moderator
|
|
|
|
Lidija
...
2627 Posts
|
Posted - July 10 2007 : 13:54:08
|
Ova ne e prasanje, ama moram da go preraskazam zosto epten interesno i malku taka bljak e. Ako nekoj se buni deka begam od tema (nemam "zosto" prasanje), nema so da se buni moja tema e ova ;) ili pa ako bidam dobra ke isproviziram edno prasanje. Kako na primer zosto onie bubackite golemite, crni ko ke najdat umren glusec go zakopvat!? :)
Citav pred nekoj den kako prirodata ko sekogas si e sovrsena i kako so znajme ima eden del zivotni i ptici koi se grizat za umrenite zivotni, cistaci na naski receno. Hieni, mrsojadci primer. E sega ima i mnogu tipoj od insekti so rabotat vo prirodniot komunalec, megu niv tie crnite bubacki, golemi so jak grb :) ili kako poubo da gi opisam zosto neznam bas tocno kako se vikat.
Kako i da e koga tie ke najdat eden umren glusec, zapocnuva edna zadaca, prevedena vo covecki proporcii, da krenis edna kola, da ja odnesis doma vo dvorot i da ja zakopas, bez da upotrebis alat.
Gorenavedenite bubacki rabotat vo mali grupi. Prvo ja ispitvat teritorijata, ako e zemja, meka, nema problem, togas mozat da pocnat da kopat odma. Ama ako nema meka zemja, mora glusecot da se prenesi na drugo mesto. Tie se pikat pod glusecot, ko krevat i go turkat vo odreden pravec. Sekoja bubacka mora da kreni 20-30 pati poveke od svojata tezina. Koga glusecot e na zemja, meka za kopanje, pocnuvat da kopat. Glusecot poleka propaga vo zemjata. Koga glusecot e celosno zakopan, togas (malku bljak, ama priroda si e priroda :)) togas gi stavat bubackite svoite jajca na/nad glusecot. Koga larvite izlegvat imat dobra ishrana i moznost da porasnat i so vreme se vrabotat vo prirodniot komunalec ;) |
Edited by - Lidija on July 10 2007 13:56:06 |
|
report to moderator
|
|
|
|
achtung_panzer
Гестапо
1637 Posts
|
Posted - July 11 2007 : 01:25:23
|
Gledam jas deka stalno propushtam neshto na forumov, a toa da ti bila ovaa tema. Prvpat ja otvoram i chitam i moram da priznaam deka sum impresioniran. Eve Lidija edno zoshto: zoshto be jas ja nemam otvoreno ovaa tema? 
Znam zashto: zashto mnogu povekje sakam da sum na stranata "zatoa shto" otkolku na stranata na "zatoa"...
V- formacijata ne e praktikuvana samo od pticite i ne e ogranichena samo na letanjeto. Dvizhenjeto vo takva formacija go namaluva vozdushniot otpor pri letanjeto... ili vozenjeto velosiped (velosipedskite trki)... dijagramite shto gi imash prilozheno nemaat mnogu vrska so V-formacijata...
sisi, izmislija be apche i za toa, ja pogledni toa zhenskoto katche i temta za apcheto...
Eve i od mene edno zashto:
Zashto vo vreme na se' i seshto bezhichno ne najdoa nachin za bezhichen prenos na elektrichna energija? |
Sieg Heil uber Mazedonische |
|
report to moderator
|
|
|
|
Topic |
|
|
|
Илјада зошто, илјада затоа
